O darilih malo drugače

Definicija darila

Verjetno ni človeka, ki še ni prejel ali podaril darila. Koncept obdarovanja nam je tako vsakdanji, da se znajdemo v zadregi, ko nas nekdo vpraša, kaj v bistvu je darilo oziroma kakšna je njegova definicija.

Darilo ali dar je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) opisano kot nekaj, kar je dano komu v last brez plačila – je brezplačno. Vendar pa zadeva ni tako preprosta, saj se od prejemnika pričakuje, da bo ob podobni ali enaki priložnosti, kot je ta za katero je darilo dobil, obdarovanje izvedel tudi sam (če nam nekdo podari darilo za rojstni dan, mu mi ob njegovem nekaj podarimo, če nam nekdo prinese spominček iz dopusta, mu tudi mi prinesemo nekaj iz našega dopusta itd). Gre torej za recipročen družbeni pojav, ki ima izredno pozitivno konotacijo, saj osrečuje ljudi. Če ne osrečuje, potem ni darilo.

Darilo ustvarja tudi moment pričakovanja in presenečenja. To se najbolje izvede z zavijanjem ali dekoriranjem, saj prejemnik do zadnjega trenutka ne ve kaj je v darilnem paketu, ki ga je dobil in je navdušenje še toliko večje, če je s prejetim zadovoljen.

Zgodovina obdarovanj

Običaji obdarovanj segajo daleč v zgodovino. V bistvu se darila pojavljajo že v najstarejših znanih zgodovinskih zapisih. Že od nekdaj so si plemena in starodavna kraljestva rada podarjali darila, ki so – enako kot danes – nakazovali naklonjenost. Večji in bogatejši kot so bili darovi, boljše in bolj trdno je bilo prijateljstvo med zavezniškimi plemeni ali kraljestvi.

Tudi v času grških polisov in Rimskega imperija je bilo obdarovanje zelo razširjeno. V srednjem veku so bila obdarovanja med širšo populacijo zaradi težkih življenskih razmer manj prisotna, so pa obstajala. Industrijska revolucija, ki je prinesla izboljšanje življenskih razmer širokega kroga meščanstva, je bila zaradi tega čas, ko so se obdarovanja zelo razmahnila. V teh časih so se darila podarjala predvsem kot znak naklonjenosti do nasprotnega spola in ob godovih (praznovanje rojstnih dnevov se je razmahnilo šele v 20. stoletju) ter kot posledica verskih običajev.

Konstantno večanje obsega obdarovanj pa beležimo po 2. svetovni vojni, ko so na Zahodu za potrebe potrošnje (med drugim tudi daril) skomercializirali razne praznike kot so rojstni dan, valentinovo, Božič, Velika noč itd.

Leave a Reply