Kako spremeniti gozd v travnik brez posebno velikih stroskov ?

Travnik

Recimo, da se vam je travnik zarasel v gozd in ga želite spet spremeniti v pašnik oziroma v travnik. Recimo, da imate svojo motorno žago in, da jo seveda znate primerno in varno uporabljati. Spodaj je opisan način s katerim lahko to storite brez velikih stroškov in zraven še priskrbite drva za kurjavo v vaši hiši. Je pa res, da je postopek zelo dolgotrajen in ga je potrebno vzeti kot nekakšen popoldanski hobi. Prav tako se je potrebno zavedati, da se na hitro posekana površina hitreje zaraste nazaj kot pa površina, ki ji bila izsekana postopoma.

Kaj je torej prva stvar, ki jo morate storiti ?

Najprej je potrebno pogledati kaj imajo napisano v katastru o vašem zemljišču. Možnosti je ogromno… Lahko, da je zemljišče definirano kot travnik oziroma pašnik, lahko, da je mišljeno kot gozd… Vsekakor se je potrebno najprej pozanimati o tem in seveda pridobiti vsa potrebna dovoljenja, če jih še nimamo.

Sežig ?

Možnost sežiga bi jaz osebno vsekakor odsvetoval. Primeren čas za sežig je tako ali tako samo pred ali med deževjem in kakor koli gledamo je to rizkantno početje. Tudi če imamo na voljo gasilce in smo pomislili na vse varnostne ukrepe. Vseeno ne moremo nadzorovati vetra in nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo. Poleg tega… zakaj bi uničilo vso to zastonj gorivo oziroma biomaso, ki nam jo ponuja mati narava ? Sežig je v vsakem primeru slaba ideja. Precej bolje bi bilo drva nekomu pokloniti (če je seveda pripravljen delati za njih), kot pa jih preprosto uničiti.

Živali

Pri vaše delu vam lahko veliko pomagajo domače živali. Predvsem so tukaj mišljene koze in krave. Če nimate svojih živali, si jih lahko izposodite od prijatelja, ki jih ima ali pa kar od lokalnega kmeta. Če ima vsaj malo pameti v glavi, bo seveda vesel, da se mu bodo živali zredile zastonj.

Ampak zakaj so sploh živali lahko koristne za vas v takšni situaciji ? Tako koze kot krave vam bodo ‘počistile’ grmovja preprosto z prehranjevanjem. Tako bo rast v gozdu zatirana pa še žaganje bo vsaj malenkost lažje. Koze so tudi zelo spretna bitja, ki se znajo postaviti na zadnje noge in so sposobne obirati tudi nizko vejevje. Namesto koz lahko uporabimo tudi ovce, vendar pa ovce niso tako zelo spretne kot koze. Krave pa po drugi strani nehote pomagajo pri ‘zahojevanju’ semen, ki jih boste morali posejati, da boste vaš travnik čimprej spravili v najlepše možno stanje.

Seveda pa ima ta tehnika z živalmi nekaj slabosti. Koze in ovce nujno potrebujejo električno ograjo, ki jim preprečuje potep po sosednji zemlji in pa jih varuje pred psi in ostalimi plenilci, ki bi lahko poškodovali vaš mali trop. Krave pa mogoče ne potrebujejo električne ograje… Če so seveda navajene proste paše, jim lahko priskrbimo kar leseno, ki jim bo preprečevala že prej omenjeni potep. V obeh primerih pa je potrebno zgraditi še manjše zavetje za živali in pa poskrbeti za svežo vodo. Živali so lahko vsekakor hvaležen pomočnik pri vašem projektu, vendar pa predstavljajo določen stroše in pa skrb za njih, ki vsekakor ni zanemarljiva.

Potrebno pa je tudi razmisliti o številu živali, ki jih boste dali v vašo novo ogrado. Najbolj učinkovit način izračuna primernega števila živali se skriva, kar na kraju samem. Na začetku dodajte nekaj živali v ogrado in če opazite, da se na posekanih površinah gozd zarašča prehitro, dodajte še kakšno žival v vašo “čredo”. Logično je, da več kot boste posekali, več živali boste potrebovali, tako , da se dodajanju živali ne morete izogniti. Na koncu boste na primer morali skrbeti že za zelo veliko število živali.

Kje začeti z žaganjem ?

Najbolj smiselno je odstranjevati biomaso na rodu gozda. Zakaj ? Ker trava seveda lažje poraste dele, ki so bližje travniku in težje tiste dele, ki so globje v gozdu in iz večih strani obdani z drevesi. Ko enkrat počistimo neko večji površino (naprimer: 10 krat 10 metrov), takoj pričnemo z pospravljanjem drv, ki smo jih razžagali. To naredimo z namenom, da nebi med drvmi na teh zrastla nova mlada drevesa, ki jih na našem novem pašniku (oziroma travniku) ne želimo. Drva shranimo doma, pri sosedu ali pa jih preprosto prodamo, važno je le, da jih ne pustimo ležati na tleh predolgo. Tudi živali bodo lažje popasle na novo pridobljene površine, če na njih ne bo drv. Takoj bi bilo potrebno tudi površino posejati z mlado travo, ki bo dajala lepo osnova za vaš novi travnik / pašnik. Priporočljivo je tudi sekanje v krogu ob robu gozd. To pomeni, da ko posečemo neko določeno površino, odstranimo lesno biomaso in posejemo mlado travo, se takoj lotimo enako sosednje enako velike površine v neposredni bližini prejšnje. Tako krožimo okoli gozda in počasi pridobivamo nove površine.

Mešanje rastlin

Vsekakor pri takem je pri takem delu nemogoče pričakovati, da gozdne rastline ne bodo rastle na posekanih površinah. Še vedno bodo mlada drevesa rastla ne glede na to, če je to vam všeč ali ne. Zato je še vedno treba skrbeti za na novo pridobljene površine in odstranjevati tiste rastline, ki ne sodijo na pašnik. Nekaj bodo seveda popasle živali, toda vseeno se lahko zgodi, da bodo na kakšno drevesce pozabile. Večje težave pa lahko predstavlja praprot, s katerim se hrani malo katera krava. Drugače je pri kozah, vendar pa je potrebno poudariti, da vse koze ne jedo praproti. Najbolje je, da preden živali preselite v ogrado okoli gozda, nekaj časa krmite vaše koze z praprotjo vsak drugi dan. Tako boste videli, če bodo jedle to rastlino tudi na samem kraju. Če je možno si priskrbite takšne koze, ki jedo praprot, kajti v nasprotnem primeru boste morali sami odstranjevati praprot ročno. Kar pa seveda vzame kar nekaj časa – odvisno tudi od količine praproti v vašem gozdu.

Osemenjevanje pridobljenih površin

Najboljše izbira za osemenjevanje vašega bodočega pašnika / travnika je vsekakor krmni ječmen in oves. Prav tako pa lahko uporabite “drob”, ki nastane ob luščenju sena. To so tisti ostanki sena, ki jih najdemo spomladi ko je porabljena že večina sena v hlevu. Seneni drob so pravzaprav prašni delci, iz katerih lahko zraste tudi nova trava. Vendar pa se je spet potrebno zavedati, da je najboljši drob tisti, ki pride iz eno ali dvo kosnih travnikov, saj ima le ta v sebi neprimerno večjo kvaliteto semen. Prav tako se je potrebno zavedati, da je najbolj primeren čas za sajenje trave na koncu poletja, ali pa sredi pomladi, pred oziroma med največjim dežjem. Takrat so pogoji za rast trave seveda najboljši in takrat bo trava najlažje zarastla posekane površine. Predlagam, da seneni drob sejete sproti, pred oziroma med optimalnimi pogoji pa sejete še kupljeno seme. Pri sejanju je potrebno tudi vedeti, da je potrebno seme spraviti v zemljo. Tukaj vam priskočijo na pomoč vaše krave, ki sebe brezplačno zahodijo in vam na ta način prihranijo nekaj denarja in časa.

Prav tako je potrebno razmisliti o gnojenju na novo pridobljenih površin. Če imate ograjo in v njej živali, se gnojenje odvija samo od sebe. Če pa živali nimate, pa je gnojenje iz vaše strani nujno. Najboljši je seveda hvalski gnoj, ki vam bo naravno gnojil vaš bodoči travnik / pašnik. Vsekakor pa osebno odsvetujem umetna gnojila, ki pustijo vpliv na zemlji in na podtalnici, ki jo živali in ljudje pijejo vsak dan. Če je možno si priskrbite naravna gnojila, ki bodo vašo zemljo ohranila v zdravem stanju.

Leave a Reply