Klop je nevarnost, kateri se je mogoče izogniti

Klop si je za življenjski prostor izbral okolje, ki v poletnih mesecih prija tudi človeku.

Klop ima rad vlažna področja, ne mara pa sonca. V poletnih mesecih so slovenski gozdovi tudi mnogim Slovencem pribežališče pred sončno pripeko. Poleg obilice gozdnih površin je značilnost slovenskega ozemlja tudi vedno več opuščenih ali zaraslih kmetijskih površin. S tem se širi življenjski prostor številnih živalskih vrst, med njimi tudi srnjadi in jelenjadi. Klop je življenjsko zelo odvisen od populacije srnjadi in jelenjadi. Mnoge raziskave kažejo, da se populacija klopa veča z večanjem srnjadi in jelenjadi. Ter obratno manjša z zmanjšanjem populacije jelenjadi in srnjadi. Področja z okuženimi klopi so zelo odvisna od povzročenih in zaznanih bolezni. Lymska borelioza je v Sloveniji prisotna povsod, kjer živi klop. Klopni meningitis je v Sloveniji manj pogosta oblika obolenja, najbolj ogrožena območja so Notranjska, Gorenjska in Koroška. Med najbolj izstopajočimi območji sta območji Škofije Loke in Cerknice. Najmanjše število obolelih za klopnim meningitisom je na skrajnem vzhodu in skrajnem zahodu. Na človeka ali drugo žrtev klop lahko čaka več ur ali tednov. Višje razvojne klopa najdemo na podrastju do meter in pol visoko v tipičnem položaju. Klop nima oči, ima pa odličen vohalni organ. Z njim zaznava temperaturo, vibracije, kemične snovi na plenu ter v njem, vlago in vonj. Edini način prehoda klopa je, da se žrtev dovolj približa in oplazi. Ob tem se klop žrtve oprime z bodičastimi nogami, sledi plezanje do najbolj primernega mesta vboda. Mesto vboda na človeškem telesu je praktično kjerkoli, najbolj primerna so mesta z mehko kožo ter dobrim zavetjem. Takšna izbira je pomembna, ker se klop hrani neprekinjeno do nekaj dni. Prenos bolezni na človeka je odvisen od same bolezni, do prenosa lahko pride takoj ob vbodu ali dan po vbodu.

Klop je nevarnost, kateri se je mogoče izogniti z preventivnim ravnanjem. Več lahko izveste na spletni strani Sos-klop.

Leave a Reply