Kdo je Goriški slavček?
Slovenija se ne ponaša s prav velikim številom prebivalcev, zato je še toliko bolj zanimivo, da smo v svetu relativno dobro poznani. V zadnjih letih se Slovenci uveljavljamo predvsem v športu, imamo šampione v različnih disciplinah, uspehi naših športnikov pa so priznani po vsem svetu. Kakšno stoletje nazaj pa so bile razmere precej drugačne, saj takrat šport še ni bil tako uveljavljen in promoviran, zato so se v svetu uveljavili nekateri Slovenci z drugih področij. Leta 1849 je umrl največji slovenski pesnik, France Prešeren, ki je slovenščino skozi svoje pesmi predstavil takratni Evropi, v tistem času pa je živel še en pomemben slovenski pesnik, ki je v Prešernovi senci danes sicer bolj slabo poznan med ljudmi – Simon Gregorčič.
Gregorčič se je rodil leta 1844 v podgorski vasici Vrsno v Posočju. Že v mladih letih je pokazal svoj dar za pisanje pesmi, čeprav si je za življenjsko pot izbral duhovništvo. Služba ga je vodila od doma, ki se ga je v svojih pesmih rad spominjal, potoval pa je po večjem delu zahodne Slovenije, dokler se ni ustalil v okolici Gorice, kjer je leta 1906 tudi umrl. Simon Gregorčič nam je zapustil prekrasno pesniško zbirko Poezije, v kateri so zbrane njegove najlepše pesmi, žal pa jih je mnogo ostalo tudi neobjavljenih, ali pa jih je pesnik pod vplivom kritikov uničil. V štirih zvezkih njegovih Poezij se najdejo najrazličnejše pesmi, saj je Gregorčič pesnil pravzaprav o vsem, kar je doživel. Veliko pesmi je tako ali drugače posvetil svoji domovini, med temi jih veliko govori o njegovih domačih krajih, tudi na primer njegova najbolj znana pesem Soči. Na njegovo pesnjenje je precej vplivala tudi njegova duhovniška služba, v katero je pogosto podvomil, pisal pa je tudi o mnogih drugih temah, od lahkotnih vsakdanjih pesmic, do bolj globokih, skoraj že filozofskih pesnitev.
Žal se zdi, da je Simon Gregorčič danes precej pozabljen, saj razen v Posočju ni veliko pobude za ohranitev spomina nanj. Vsi ljubitelji poezije pa vedo, da je Gregorčič nedvomno upravičeno uvrščen v sam vrh slovenskega pesništva, skozi katerega je slovenski narod živel takrat, ko skupne države še ni bilo.
