Prvi prihod na Prevalje do Družbenega doma
Cesta, ki vodi po Mežiški dolini, če se peljemo od Dravograda proti Prevaljam, se vije kot kača po ozki soteski ob reki Meži, ki Koroško od Črne pa do izliva v Dravo deli na levi in desni breg. Prevalje ležijo nekje na sredini te doline, v kotanji, kjer je bilo nekoč jezero.
Iz Dravograda do Prevalj se peljemo mimo Votle peči do Raven na Koroškem, nato mimo železarne, novejših trgovskih centrov, obrtne cone in končno prispemo do krajevne table z napisom Prevalje. Najprej nas na desni strani pozdravi cvetličarna, na levi pa dve trgovini in pred njima precej jeklenih konjičkov.
Pot se nadaljuje mimo stare gostilne Brančurnik, čez most reke Meže in nato v eno prvih krožišč na Koroškem, v katerem se lahko odločimo za obisk naselij Pod gonjami, Fare, Spodnjega kraja, Proda ali pa nadaljujemo proti centru Prevalj. Na sredi krožišča mogočno kraljujejo tri graščakove hčerke, ki so nastale izpod rok koroškega kiparja in ki v ozadju nosijo staro prevaljsko storijo.
Pot proti centru Prevalj nadaljujemo po hribčku navzgor. Pred tem nas malo premeče po makadamu, saj je pri trgovskem centru v izgradnji novo krožišče na Prevaljah, ki je konec lanskega leta pridobilo novo zunanjo in notranjo podobo.
Prispeli smo. Kaj v centru Prevalj lahko najdemo?
Na desni strani nas najprej pozdravi »najnovejši« spominski park, kjer je skoraj vsako jesen postavljen en kip več, na njegovi sredi pa brez vode sameva vodomet; nekega posebnega druženja krajanov v njem ni opaziti.
Nad spominskim parkom danes prav tako bolj kot ne sameva slavni prevaljski stadion, kjer so bile nekoč (recimo kakšnih 15 do 20 let nazaj) vsako nedeljo nabito polne tribune, ki so spodbujale nogometni klub v prvi slovenski ligi. Na levi strani ceste skozi Prevalje se nato približamo modro pobarvani stavbi, ki nosi ime Družbeni dom. Gre za dom, kjer se dogaja večina prireditev na Prevaljah in tudi na Koroškem, saj premore precej veliko dvorano. V isti stavbi je Občina Prevalje, v avli so občasne razstave, v spodnjem delu pa ima svoje prostore Koroška osrednja knjižnica.
Na vsakem vogalu nas pozdravljajo še gostilne in bari, kjer se lahko okrepčamo, a če gremo v vsako in v njej nekaj rujnega popijemo, verjemite, da ne pridemo prav daleč.
