Klop je zajedavec, ki vsako leto okuži veliko ljudi

Klop je zajedavec, ki vsako leto okuži veliko ljudi

Zajedavec klop je večja potencialna nevarnost ob posebno ugodnih vremenskih razmerah. Klop je zajedavec, ki se prehranjuje s krvjo izbrane žrtve. Življenjska tekočina mu omogoča razvoj v naslednjo razvojno fazo. V obratnem primeru po določenem času odmre.

Klop med žrtvami ne izbira pretirano

Količina krvi je vsekakor pomembna, saj klop kot vsak zajedavec potrebuje izdatno količino krvi. Med prehranjevanjem lahko zaužije naenkrat šesto krat večjo količino krvi od svoje telesne teže. Kot tipičen zajedavec, klop živi v skupnosti z drugim organizmom. Korist ima v tem primeru klop kot zajedavec, človek ali druga žrtev pa trpi škodo. Poleg človeka žrtve poišče tudi med pticami in plazilci. Ptice so hkrati tudi njegov edini naravni sovražnik, plazilci pa so pogosto izhod v sili.

Klop namreč velja kot preživetveno izredno sposoben zajedavec. Na celem svetu živi približno osemsto vrst, v Sloveniji poznamo dober ducat vrst. Življenje klopa se začne na razvojni fazi ličinke. Pred tem oplojena odrasla samica v podrastje izleže jajčeca. Naenkrat izleže več sto jajčec, ki so izredno majhna. Iz jajčec se izleže ličinka, ki je velika do nekaj milimetrov. Naslednja razvojna faza je nimfa, od ličinke se loči po dodatnem paru nog. Sledi razvojna faza odrasel klop, ki potrebuje izdatnejše količine krvi. Za to razvojno fazo je značilno odstranjevanje starega oklepa.

Klop živi od dveh do šestih let, njegov življenjski prostor so predvsem vlažna področja. Slovenija, kot gozdnata dežela mu nudi izredno dobre življenjske pogoje. Najpogostejša mesta okužbe so različna glede na povzročeno bolezen. Klopni meningitis je bil največkrat zabeležen na območju Koroške, Gorenjske in Notranjske ter območje prestolnice. Najbolj izstopajo območja Cerknice in Škofije Loke, kjer zabeležijo več kot petinštirideset obolelih na sto tisoč prebivalcev. Lymska borelioza je bolj pogosta bolezen z nekaj tisoč okuženimi letno, veliko k temu pripore dejstvo, da zajedavec klop povzroča obolenja na celotnem območju Slovenije.

Ugriz klopa, tipična mesta

Ugriz klopa ima anestetski učinek .

Kar z drugo besedo pomeni, da ugriz klopa poteka brez bolečine, temu primerno ga lahko brez temeljitega pregleda spregledamo. Temeljit pregled mora potekati takoj po prihodu domov iz narave. Obleko, ki smo imeli na sebi je pri tem dobro prav tako pregledati in otresti. Za ugriz klopa še obstaja nevarnost vse dokler je zajedavec živ in prisoten na koži, oblačilih in obutvi. Obleke in obutev je dobro odstraniti v zaprtem prostoru, kjer klop ne bo mogel zbežati na prosto, hkrati pa ga bo lahko videti.

Klopa najlažje vidimo na svetli podlagi, prepoznamo pa ga po tipičnem gibanju. Zavedati se tudi moramo, da so klopi lahko tudi zelo majhni, velikost je odvisna od razvojne faze. Za ugriz klopa so najbolj značilna mesta na človeškem telesu predvsem predeli pokriti z dlakami. Te nudijo zajedavcu največ zaščite. Predstavljajo pa jih z dlakami pokriti deli glave, rok, kolen, dlani, stopal in ušes. Ta mesta velja pregledati ob vsakem prihodu domov iz narave.

Najbolj ogrožena mesta so predvsem na gozdnatih obočjih, predvsem pa povsod, kjer je veliko vlage. Načeloma so to območja izven urbanih naselji, nismo pa povsem varni tudi v parki in drugih podobnih obočjih v urbanih naseljih. Zato lahko ugriz klopa preprečujemo tudi z ustrezno obleko in obutvijo. V poletnih mesecih smo sicer radi v kratkih rokavih in imamo na sebi manj oblačil, vendar velja biti pri gibanju v naravi previden. Nevarnosti so večje za rekreativce, nabiralce gozdnih sadežev ter vse osebe, ki se gibljejo v naravnem okolju. Rekreativci lahko ugriz klopa preprečimo tako, da nosijo dolge rokave. Kar je zaradi znojenja neprijetno, vendar se velja zavedati na eni strani tveganja, na drugi pa dejstva, da tudi športna oblačila z dolgim rokavi dobro dihajo, odstranjujejo vlago ter tako pomagajo ohranjati optimalno temperaturo.

Možen ugriz klopa je potrebno pregledati.

Klopu se lahko izognemo

Klop si je za življenjski prostor izbral okolje, ki v poletnih mesecih prija tudi človeku.

Klop ima rad vlažna področja, ne mara pa sonca. V poletnih mesecih so slovenski gozdovi tudi mnogim Slovencem pribežališče pred sončno pripeko. Poleg obilice gozdnih površin je značilnost slovenskega ozemlja tudi vedno več opuščenih ali zaraslih kmetijskih površin. S tem se širi življenjski prostor številnih živalskih vrst, med njimi tudi srnjadi in jelenjadi. Klop je življenjsko zelo odvisen od populacije srnjadi in jelenjadi. Mnoge raziskave kažejo, da se populacija klopa veča z večanjem srnjadi in jelenjadi. Ter obratno manjša z zmanjšanjem populacije jelenjadi in srnjadi. Področja z okuženimi klopi so zelo odvisna od povzročenih in zaznanih bolezni.

Lymska borelioza je v Sloveniji prisotna povsod, kjer živi klop. Klopni meningitis je v Sloveniji manj pogosta oblika obolenja, najbolj ogrožena območja so Notranjska, Gorenjska in Koroška. Med najbolj izstopajočimi območji sta območji Škofije Loke in Cerknice. Najmanjše število obolelih za klopnim meningitisom je na skrajnem vzhodu in skrajnem zahodu. Na človeka ali drugo žrtev klop lahko čaka več ur ali tednov. Višje razvojne klopa najdemo na podrastju do meter in pol visoko v tipičnem položaju. Klop nima oči, ima pa odličen vohalni organ. Z njim zaznava temperaturo, vibracije, kemične snovi na plenu ter v njem, vlago in vonj. Edini način prehoda klopa je, da se žrtev dovolj približa in oplazi. Ob tem se klop žrtve oprime z bodičastimi nogami, sledi plezanje do najbolj primernega mesta vboda. Mesto vboda na človeškem telesu je praktično kjerkoli, najbolj primerna so mesta z mehko kožo ter dobrim zavetjem. Takšna izbira je pomembna, ker se klop hrani neprekinjeno do nekaj dni. Prenos bolezni na človeka je odvisen od same bolezni, do prenosa lahko pride takoj ob vbodu ali dan po vbodu.

Klop je nevarnost, kateri se je mogoče izogniti z preventivnim ravnanjem.

Živjo, jaz sem Peter in sem avtor večine člankov na tej spletni strani. Upam, da si se kaj pametnega naučil, ali pa vsaj zabaval.

Leave a Comment