Pregled stopenj izobrazbe

Hiter pregled stopenj izobrazbe:
1. stopnja – nedokon─Źana O┼á
2. stopnja – dokon─Źana O┼á
3. 2 letna srednja šola
4. 3 letna srednja šola
5. Srednja šola
6. Višja šola
7. Visoka šola
8. Doktorat znanosti

Kaj so razli─Źne stopnje izobrazbe

Stopnje izobrazbe so podatek, ki ga je potrebno pogosto izpolniti na razli─Źnih obrazcih, ko pridobivamo razli─Źna dovoljenja, pogosto pa po njej vpra┼íajo tudi, ko odgovarjamo na ankete ali sodelujemo v nagradnih igrah. Stopnje izobrazbe v osnovi ostajajo ves ─Źas enake, res pa je, da so se nekoliko spremenile z uvedbo bolonjskega ┼ítudija, kar pomeni, da moramo sedaj govoriti o dveh stopnjah izobrazbe, tiste pred in tiste po Bolonjskem programu. Generalno bomo ┼íe dolgo ─Źasa lo─Źevali pred in po bolonjske, kajti ljudje, ki so ┼íe ┼ítudirali po pred-bolonjskem sistemu, bodo ┼íe dolgo delovno aktivni.

Stopnje izobrazbe so povezane z nazivi, kajti doktor znanosti je pa─Ź neka specifi─Źna stopnja, enako velja tudi za nekoga, ki je zaklju─Źil poklicno ┼íolo, ima neko stopnjo izobrazbe.

Morda vas zanima tudi

Pregled stopenj izobrazbe in nazivov

Stopnje se za─Źnejo (zelo logi─Źno) pri 1 in gre vse do 8. Za ozna─Źevanje se uporabljajo rimske ┼ítevilke, lahko pa uporabljamo tudi klasi─Źne. Nekatere stopnje imajo pod-stopnje, tako ima VI (torej ┼íesta stopnja) podstopnji /1 in /2. Sistem ni ravno kompleksen in ko si enkrat zapomnite, da imate V stopnjo izobrazbe se na seznamu hitro najdete.

Tabela stopenj izobrazbe in nazivov:

Po dosedanjih programihStopnjaPo bolonjskih programih
nedokon─Źana O┼áI. 
O┼áII. 
ni┼żje poklicno izobra┼żevanje (2 letno)III. 
srednje poklicno izobra┼żevanje (3 letno)IV. 
gimnazijsko, srednje poklicno -tehni┼íko izobra┼żevanje, srednje tehni┼íko oz. drugo strokovno izobra┼żevanjeV. 
vi┼íje┼íolski program (do 1994), vi┼íje┼íolski strokovni programVI/1. 
specializacija po višješolskem programu, visokošolski strokovni programiVI/2.visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st)
specializacija po visokošolskem strokovnem programu, univerzitetni programVII.magisterij stroke (2. bol. st.)
specializacija po univerzitetnem programu, magisterij znanostiVIII/1. 
doktorat znanostiVIII/2.doktorat znanosti (3. bol. st.)

Zakaj so pomembne stopnje izobrazbe

Stopnje izobrazbe so pomembne predvsem, ─Źe se boste potegovali za slu┼żbo, saj bodo v razpisu za slu┼żbo od vas zahtevali, da navedete svojo stopnjo izobrazbe, v razpisu pa bo tudi zapisana zahtevana najni┼żja stopnja izobrazbe. ─îe se potegujete za slu┼żbo v javnem sektorju pa bo od va┼íe stopnje izobrazbe odvisna tudi va┼ía pla─Źa, saj boste padli v razli─Źne pla─Źilne razrede glede na va┼ío stopnjo izobrazbe. Seveda, ko ste enkrat zaklju─Źili ┼íolanje, boste te┼żko kaj naredili za va┼ío stopnjo izobrazbe, zato je najpomembneje, da ─Źim dlje vztrajate v ┼íolskem sistemu.

Stopnja izobrazbe neposredno vpliva tudi na razvrstitev v tarifne razrede, ki seveda neposredno vplivajo na pla─Źe.

Razvrstitev v tarifne razrede glede na izobrazbo

Tarifni razredSTOPNJA (RAVEN) IZOBRAZBEVRSTA IZOBRAZBE
I.nedokon─Źana osnovno┼íolska obveznost11001 ÔÇô nepopolna ni┼żja stopnja osnovno┼íolske izobrazbe 11002 ÔÇô popolna ni┼żja stopnja osnovno┼íolske izobrazbe 11003 ÔÇô nepopolna vi┼íja stopnja osnovno┼íolske izobrazbe 11099 ÔÇô nepopolna osnovno┼íolska izobrazba, drugje nerazporejeno
II.osnovno┼íolska izobrazba12001 ÔÇô osnovno┼íolska izobrazba 12099 ÔÇô osnovno┼íolska izobrazba, drugje nerazporejeno
III.ni┼żja poklicna in podobna izobrazba13001 ÔÇô ni┼żja poklicna izobrazba 13099 ÔÇô ni┼żja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
IV.srednja poklicna in podobna izobrazba14001 ÔÇô srednja poklicna izobrazba 14099 ÔÇô srednja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
V.srednja strokovna in splo┼ína izobrazba15001 ÔÇô srednja strokovna izobrazba 15002 ÔÇô srednja splo┼ína izobrazba 15099 ÔÇô srednja strokovna in splo┼ína izobrazba, drugje nerazporejeno
VI/Ivi┼íje┼íolska, vi┼íja strokovna in podobna izobrazba16101 ÔÇô vi┼íja strokovna izobrazba 16102 ÔÇô vi┼íje┼íolska izobrazba (prej┼ínja) 16199 ÔÇô vi┼íje┼íolska, vi┼íja strokovna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
VI/IIvisoko┼íolska izobrazba prve stopnje, visoko┼íolska strokovna izobrazba (prej┼ínja) in podobna izobrazba16201 ÔÇô specializacija po vi┼íje┼íolski izobrazbi 16202 ÔÇô visoko┼íolska strokovna izobrazba (prej┼ínja) 16203 ÔÇô visoko┼íolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16204 ÔÇô visoko┼íolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16299 ÔÇô visoko┼íolska izobrazba prve stopnje in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
VII.visoko┼íolska izobrazba druge stopnje in podobna izobrazba17001 ÔÇô specializacija po visoko┼íolski strokovni izobrazbi (prej┼ínja) 17002 ÔÇô visoko┼íolska univerzitetna izobrazba (prej┼ínja) 17003 ÔÇô magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) 17099 ÔÇô visoko┼íolska izobrazba druge stopnje, drugje nerazporejeno
VIII.visoko┼íolska izobrazba tretje stopnje in podobna izobrazba18101 ÔÇô specializacija po univerzitetni izobrazbi (prej┼ínja) 18102 ÔÇô magisterij znanosti (prej┼ínji) 18199 ÔÇô magistrska (prej┼ínja) in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno 18201 ÔÇô doktorat znanosti (prej┼ínji) 18202 ÔÇô doktorska izobrazba (tretja bolonjska stopnja) 18299 ÔÇô doktorska znanstvena in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno

Razlage stopnje izobrazbe

I. (1) stopnja – nedokon─Źana osnovna ┼íola

Osnovna ┼íola je v republiki Sloveniji obvezna za vse mlade, ki dopolnijo starost 6 ali 7 let. Na tak┼íen na─Źin dr┼żava zagotavlja osnovno bralno in pisno razumevanje celotne populacije. Kljub temu lahko osebe iz tak┼ínih ali druga─Źnih razlogov pred─Źasno zaklju─Źijo osnovno┼íolsko izobra┼żevanje in ne zaklju─Źijo osnovne ┼íole.

Velik del oseb s 1. stopnjo izobrazbe je ali iz skupin izrinjenih na obrobje (Romi, druge manj┼íine) ali pa so precej stari in je njihovo izobra┼żevanje prekinila vojna, s ─Źimer jim ni uspelo zaklju─Źiti osnovne ┼íole. Enako se lahko zgodi, da imate prvo stopnjo, ─Źe ste v Osnovno ┼íolo hodili ve─Ź kot 9 let in je niste uspe┼íno zaklju─Źili.

II. (2) stopnja – dokon─Źana osnovna ┼íola

Drugo stopnjo pripi┼íemo tistim, ki so zaklju─Źili osnovno ┼íolo in tako pridobili zaklju─Źno spri─Źevalo iz katerekoli osnovne ┼íole, ki jo Republika Slovenija priznava. Osebe z drugo stopnjo izobrazbe so lahko pri─Źele izobra┼żevanje na vi┼íji stopnji, vendar le-tega niso zaklju─Źile.

Drugo stropno izobrazbe imajo tudi osebe, ki so zaklju─Źile vse ┼ítiri razrede ┼ítiriletnega srednje┼íolskega izobra┼żevanja, vendar niso opravile predpisanega zaklju─Źnega izpita ali naloge. Torej povedano enostavneje, osebe ki niso pridobile NPK ali opravile mature ali zaklju─Źnega izpita, imajo 1. stopnjo izobrazbe.

To stopnjo izobra┼żevanja so dobili tudi vsi tisti, ki so zaklju─Źili NPK stopnjo 2 (nacionalno poklicno kvalifikacijo).

III. (3) stopnja – ni┼żje poklicno izobra┼żevanje (2 letno)

To stopnjo izobra┼żevanja pridobijo vsi, ki so uspe┼íno zaklju─Źili dve-letne poklicne programe in so uspe┼íno opravil zaklju─Źni izpit. To pomeni, da ni dovolj da ste dve leti obiskovali dve letni program, ampak ste mora ta program zaklju─Źiti po zahtevah tega programa.

To stopnjo izobra┼żevanja pridobijo tudi tisti, ki so opravili NPK raven 3.

IV. (4) stopnja – srednje poklicno izobra┼żevanje (3 letno)

Osebe, tako mo┼íki kot ┼żenske, ki so zaklju─Źili tri letno srednje┼íolsko izobra┼żevanje so pridobili IV Stopnjo, ─Źe so uspe┼íno zaklju─Źili izobra┼żevanje in opravili tudi zaklju─Źni izpit te stopnje izobra┼żevanja.

Katerakoli srednja ┼íola, poklicna ┼íola ali druga ┼íola, kjer izobra┼żevanje poteka tri leta in se zaklju─Źi z izpitom tam torej prinese to stopnjo izobrazbe.

V. (5) stopnja – zaklju─Źeno gimnazijsko, srednje poklicno – tehni┼íko izobra┼żevanje

Ta naziv prejmejo vse osebe, ki zaklju─Źijo srednje poklicno, gimnazijsko ali drugo ┼ítiriletno izobra┼żevanje na katerikoli ┼íoli, ki ima certifikat v Republiki Sloveniji. Seveda je za pridobitev stopnje obvezno da oseba zaklju─Źi maturo ali drugi zaklju─Źni izpit ┼íole, ki jo je obiskoval.

To izobrazbo lahko pridobite tudi po sistemu 3 + 2, torej da najprej zaklju─Źite triletno srednje┼íolsko izobra┼żevanje, nato pa le-to nadgradite z dveletnim programom in tako v petih letih zaklju─Źite izobra┼żevanje. NPK 5 vam enako prinese to stopnjo, kot tudi mojstrski, poslovodski ali delovodski izpit.

VI. (6) stopnja izobrazbe – vi┼íje┼íolski program (do 1994), vi┼íje┼íolski strokovni program 

Tole je izobrazba, ki jo prejmete ─Źe opravite prvo stopnjo bolonjskega ┼ítudija, ali zaklju─Źite visoko ┼íolski program pred bolonjsko spremembo ┼ítudijskih programov.

VII. (7) stopnja – specializacija po visoko┼íolskem strokovnem programu, univerzitetni program

To stopnjo izobrazbe ste pridobili, ─Źe ste opravili Univerzitetni ┼ítudijski program pred bolonjsko spremembo ali pa ste opravili drugo stopnjo (magisterij stroke) po bolonjski spremembi.

A je pridobljena stopnja izobrazbe sploh pomembna?

Odgovor tukaj je seveda precej kompleksen. Ampak, ─Źe pogledamo samo vpra┼íanje ali je stopnja izobrazbe pomembna za pridobitev slu┼żbe, dobimo le nekaj odgovorov.

DA – pogosto je stopnja pomembna pri slu┼żbah v javnem sektorju in velikih podjetjih, ki imajo sistematizacijo delovnih mest. Tam pogosto ugotovimo, da nujno potrebujejo nekoga z dolo─Źeno stopnjo izobrazbe in ─Źe nimate te stopnje, va┼íe vloge sploh ne bodo obravnavali. Ker pa─Ź imajo tak┼íen kriterij, ne glede na to kak┼íne izku┼ínje imate, kaj in kako znate ter kako prijazni ste.

NE – pogosto pa podjetja i┼í─Źejo le nekoga, ki ima znanje in ┼żeljo po delu. To so lahko ni┼żje ali vi┼íje pla─Źana delovna mesta. Nekatere najbolje pla─Źana delovna mesta sploh ne preverjajo izobrazbe, saj je pomembno le ┼że izkazano znanje in izku┼ínje. Pa tudi, delovna mesta v skladi┼í─Źih in za teko─Źim trakom ne preverjajo izobrazbe, saj le-ta ni pomembna.

Pogosto pa v intervjujih z direktorji in vodji kadrovskih slu┼żb izvemo, da se jim zdi to, da je nekdo vztrajal in zaklju─Źil dolo─Źeno izobrazbo zelo, pogosto ┼íe bolj pomembno kot znanja, ki bi se jih naj na tej ┼íoli nau─Źil. Torej, je stopnja izobrazbe pomembna, ne glede na to, kaj ste se (ali se niste) tam nau─Źili, kar bi lahko uporabljali na tem podjetju.

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja