Pregled stopenj izobrazbe
Hiter pregled stopenj izobrazbe:
1. stopnja – nedokončana OŠ
2. stopnja – dokončana OŠ
3. 2 letna srednja šola
4. 3 letna srednja šola
5. Srednja šola
6. Višja šola
7. Visoka šola
8. Doktorat znanosti
Zaupaj nam tvojo stopnjo izobrazbe!
Kaj so različne stopnje izobrazbe
Stopnje izobrazbe so podatek, ki ga je potrebno pogosto izpolniti na različnih obrazcih, ko pridobivamo različna dovoljenja, pogosto pa po njej vprašajo tudi, ko odgovarjamo na ankete ali sodelujemo v nagradnih igrah. Stopnje izobrazbe v osnovi ostajajo ves čas enake, res pa je, da so se nekoliko spremenile z uvedbo bolonjskega študija, kar pomeni, da moramo sedaj govoriti o dveh stopnjah izobrazbe, tiste pred in tiste po Bolonjskem programu. Generalno bomo še dolgo časa ločevali pred in po bolonjske, kajti ljudje, ki so še študirali po pred-bolonjskem sistemu, bodo še dolgo delovno aktivni.
Stopnje izobrazbe so povezane z nazivi, kajti doktor znanosti je pač neka specifična stopnja, enako velja tudi za nekoga, ki je zaključil poklicno šolo, ima neko stopnjo izobrazbe.
To so stopnje izobrazbe tistih, ki ste odgovorili na zgornjo anketo.
Morda vas zanima tudi
Pregled stopenj izobrazbe in nazivov
Stopnje se začnejo (zelo logično) pri 1 in gre vse do 8. Za označevanje se uporabljajo rimske številke, lahko pa uporabljamo tudi klasične. Nekatere stopnje imajo pod-stopnje, tako ima VI (torej šesta stopnja) podstopnji /1 in /2. Sistem ni ravno kompleksen in ko si enkrat zapomnite, da imate V stopnjo izobrazbe se na seznamu hitro najdete.
Tabela stopenj izobrazbe in nazivov:
| Po dosedanjih programih | Stopnja | Po bolonjskih programih |
|---|---|---|
| nedokončana OŠ | I. | |
| OŠ | II. | |
| nižje poklicno izobraževanje (2 letno) | III. | |
| srednje poklicno izobraževanje (3 letno) | IV. | |
| gimnazijsko, srednje poklicno -tehniško izobraževanje, srednje tehniško oz. drugo strokovno izobraževanje | V. | |
| višješolski program (do 1994), višješolski strokovni program | VI/1. | |
| specializacija po višješolskem programu, visokošolski strokovni programi | VI/2. | visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st) |
| specializacija po visokošolskem strokovnem programu, univerzitetni program | VII. | magisterij stroke (2. bol. st.) |
| specializacija po univerzitetnem programu, magisterij znanosti | VIII/1. | |
| doktorat znanosti | VIII/2. | doktorat znanosti (3. bol. st.) |
Zakaj so pomembne stopnje izobrazbe
Stopnje izobrazbe so pomembne predvsem, če se boste potegovali za službo, saj bodo v razpisu za službo od vas zahtevali, da navedete svojo stopnjo izobrazbe, v razpisu pa bo tudi zapisana zahtevana najnižja stopnja izobrazbe. Če se potegujete za službo v javnem sektorju pa bo od vaše stopnje izobrazbe odvisna tudi vaša plača, saj boste padli v različne plačilne razrede glede na vašo stopnjo izobrazbe. Seveda, ko ste enkrat zaključili šolanje, boste težko kaj naredili za vašo stopnjo izobrazbe, zato je najpomembneje, da čim dlje vztrajate v šolskem sistemu.
Stopnja izobrazbe neposredno vpliva tudi na razvrstitev v tarifne razrede, ki seveda neposredno vplivajo na plače.
Razvrstitev v tarifne razrede glede na izobrazbo
| Tarifni razred | STOPNJA (RAVEN) IZOBRAZBE | VRSTA IZOBRAZBE |
| I. | nedokončana osnovnošolska obveznost | 11001 – nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11002 – popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11003 – nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11099 – nepopolna osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno |
| II. | osnovnošolska izobrazba | 12001 – osnovnošolska izobrazba 12099 – osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno |
| III. | nižja poklicna in podobna izobrazba | 13001 – nižja poklicna izobrazba 13099 – nižja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno |
| IV. | srednja poklicna in podobna izobrazba | 14001 – srednja poklicna izobrazba 14099 – srednja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno |
| V. | srednja strokovna in splošna izobrazba | 15001 – srednja strokovna izobrazba 15002 – srednja splošna izobrazba 15099 – srednja strokovna in splošna izobrazba, drugje nerazporejeno |
| VI/I | višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba | 16101 – višja strokovna izobrazba 16102 – višješolska izobrazba (prejšnja) 16199 – višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno |
| VI/II | visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba | 16201 – specializacija po višješolski izobrazbi 16202 – visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) 16203 – visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16204 – visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16299 – visokošolska izobrazba prve stopnje in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno |
| VII. | visokošolska izobrazba druge stopnje in podobna izobrazba | 17001 – specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) 17002 – visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) 17003 – magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) 17099 – visokošolska izobrazba druge stopnje, drugje nerazporejeno |
| VIII. | visokošolska izobrazba tretje stopnje in podobna izobrazba | 18101 – specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja) 18102 – magisterij znanosti (prejšnji) 18199 – magistrska (prejšnja) in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno 18201 – doktorat znanosti (prejšnji) 18202 – doktorska izobrazba (tretja bolonjska stopnja) 18299 – doktorska znanstvena in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno |
Razlage stopnje izobrazbe
I. (1) stopnja – nedokončana osnovna šola
Osnovna šola je v republiki Sloveniji obvezna za vse mlade, ki dopolnijo starost 6 ali 7 let. Na takšen način država zagotavlja osnovno bralno in pisno razumevanje celotne populacije. Kljub temu lahko osebe iz takšnih ali drugačnih razlogov predčasno zaključijo osnovnošolsko izobraževanje in ne zaključijo osnovne šole.
Velik del oseb s 1. stopnjo izobrazbe je ali iz skupin izrinjenih na obrobje (Romi, druge manjšine) ali pa so precej stari in je njihovo izobraževanje prekinila vojna, s čimer jim ni uspelo zaključiti osnovne šole. Enako se lahko zgodi, da imate prvo stopnjo, če ste v Osnovno šolo hodili več kot 9 let in je niste uspešno zaključili.
II. (2) stopnja – dokončana osnovna šola
Drugo stopnjo pripišemo tistim, ki so zaključili osnovno šolo in tako pridobili zaključno spričevalo iz katerekoli osnovne šole, ki jo Republika Slovenija priznava. Osebe z drugo stopnjo izobrazbe so lahko pričele izobraževanje na višji stopnji, vendar le-tega niso zaključile.
Drugo stropno izobrazbe imajo tudi osebe, ki so zaključile vse štiri razrede štiriletnega srednješolskega izobraževanja, vendar niso opravile predpisanega zaključnega izpita ali naloge. Torej povedano enostavneje, osebe ki niso pridobile NPK ali opravile mature ali zaključnega izpita, imajo 1. stopnjo izobrazbe.
To stopnjo izobraževanja so dobili tudi vsi tisti, ki so zaključili NPK stopnjo 2 (nacionalno poklicno kvalifikacijo).
III. (3) stopnja – nižje poklicno izobraževanje (2 letno)
To stopnjo izobraževanja pridobijo vsi, ki so uspešno zaključili dve-letne poklicne programe in so uspešno opravil zaključni izpit. To pomeni, da ni dovolj da ste dve leti obiskovali dve letni program, ampak ste mora ta program zaključiti po zahtevah tega programa.
To stopnjo izobraževanja pridobijo tudi tisti, ki so opravili NPK raven 3.
IV. (4) stopnja – srednje poklicno izobraževanje (3 letno)
Osebe, tako moški kot ženske, ki so zaključili tri letno srednješolsko izobraževanje so pridobili IV Stopnjo, če so uspešno zaključili izobraževanje in opravili tudi zaključni izpit te stopnje izobraževanja.
Katerakoli srednja šola, poklicna šola ali druga šola, kjer izobraževanje poteka tri leta in se zaključi z izpitom tam torej prinese to stopnjo izobrazbe.
V. (5) stopnja – zaključeno gimnazijsko, srednje poklicno – tehniško izobraževanje
Ta naziv prejmejo vse osebe, ki zaključijo srednje poklicno, gimnazijsko ali drugo štiriletno izobraževanje na katerikoli šoli, ki ima certifikat v Republiki Sloveniji. Seveda je za pridobitev stopnje obvezno da oseba zaključi maturo ali drugi zaključni izpit šole, ki jo je obiskoval.
To izobrazbo lahko pridobite tudi po sistemu 3 + 2, torej da najprej zaključite triletno srednješolsko izobraževanje, nato pa le-to nadgradite z dveletnim programom in tako v petih letih zaključite izobraževanje. NPK 5 vam enako prinese to stopnjo, kot tudi mojstrski, poslovodski ali delovodski izpit.
VI. (6) stopnja izobrazbe – višješolski program (do 1994), višješolski strokovni program
Tole je izobrazba, ki jo prejmete če opravite prvo stopnjo bolonjskega študija, ali zaključite visoko šolski program pred bolonjsko spremembo študijskih programov.
VII. (7) stopnja – specializacija po visokošolskem strokovnem programu, univerzitetni program
To stopnjo izobrazbe ste pridobili, če ste opravili Univerzitetni študijski program pred bolonjsko spremembo ali pa ste opravili drugo stopnjo (magisterij stroke) po bolonjski spremembi.
A je pridobljena stopnja izobrazbe sploh pomembna?
Odgovor tukaj je seveda precej kompleksen. Ampak, če pogledamo samo vprašanje ali je stopnja izobrazbe pomembna za pridobitev službe, dobimo le nekaj odgovorov.
DA – pogosto je stopnja pomembna pri službah v javnem sektorju in velikih podjetjih, ki imajo sistematizacijo delovnih mest. Tam pogosto ugotovimo, da nujno potrebujejo nekoga z določeno stopnjo izobrazbe in če nimate te stopnje, vaše vloge sploh ne bodo obravnavali. Ker pač imajo takšen kriterij, ne glede na to kakšne izkušnje imate, kaj in kako znate ter kako prijazni ste.
NE – pogosto pa podjetja iščejo le nekoga, ki ima znanje in željo po delu. To so lahko nižje ali višje plačana delovna mesta. Nekatere najbolje plačana delovna mesta sploh ne preverjajo izobrazbe, saj je pomembno le že izkazano znanje in izkušnje. Pa tudi, delovna mesta v skladiščih in za tekočim trakom ne preverjajo izobrazbe, saj le-ta ni pomembna.
Pogosto pa v intervjujih z direktorji in vodji kadrovskih služb izvemo, da se jim zdi to, da je nekdo vztrajal in zaključil določeno izobrazbo zelo, pogosto še bolj pomembno kot znanja, ki bi se jih naj na tej šoli naučil. Torej, je stopnja izobrazbe pomembna, ne glede na to, kaj ste se (ali se niste) tam naučili, kar bi lahko uporabljali na tem podjetju.
Živjo, jaz sem Peter in sem avtor večine člankov na tej spletni strani. Upam, da si se kaj pametnega naučil, ali pa vsaj zabaval.