Proces od kavčuka do zimske pnevmatike

Danes gumijaste izdelke praktično srečamo vsepovsod, od radirke, podplatov, čevljev pa vse do avtomobilskih pnevmatik. A od kavčuka do končnega proizvoda, ki ga uporabljamo, je kar nekaj korakov. Surova guma ni posebno uporabna, ker je pri višjih temperaturah mehka in lepljiva, pri nižjih pa trda in toga. Leta 1838 je Charles Goodyear povsem po naključju ugotovil, da ostane kavčuk prožen in nelepljiv ne glede na temperaturo, v kolikor ga segrevamo z žveplom.

Kavčuk je dejansko tekočina, ki se nahaja v posebnih kavčukovih drevesih. Je zelo pomembna surovina, še posebno iskana je bila med prvo in drugo svetovno vojno. Zaradi tega, ker so bile plantaže kavčukovcev zelo oddaljene, so bile dobave kavčuka zelo neredne. Kemiki v Nemčiji in Rusiji so v začetku 20. stoletja zaradi velikega povpraševanja iskali načine za izdelavo umetne gume. Prvo so izdelali v tridesetih letih prejšnjega stoletja iz buta-1,3-diena.

Vulkanizacija je postopek toplotne obdelave kavčuka

Sama guma je dobila res izjemen pomen šele v dobi avtomobilizma, ker so lastnosti kot nalašč za izdelavo avtomobilskih pnevmatik, saj je material trpežen in se ne obrabi prehitro. Ker pa je guma tudi izredno prožna, omogoča vožnjo brez pretiranega tresenja, hkrati pa se še dobro oprime cestišča.

Avtomobilsko gumo pridobivajo iz kavčuka, ki ga pridobivajo iz mlečnega soka (lateksa) dreves kavčukovcev tako, da v skorjo dreves naredijo zareze, iz katerih se cedi mlečnat rastlinski sok ali lateks. Lateks izločata tudi figa in regrat, vendar je vsebnost kavčuka čisto premajhna, da bi se ju splačalo pridobivati. V posebnem postopku, imenovanem vulkanizacija, kavčuk pred uporabo toplotno obdelajo z žveplom. Tako nastane guma, ki je prožna, nelepljiva in odporna. Iz nje naredijo številne avtomobilske pnevmatike, letne, zimske ali celoletne.

Faze proizvodnje pnevmatike

1. Gumena zmes

Ste vedeli, da je za izdelavo gumene zmesi potrebnih do 30 sestavin v različnih razmerjih. To še posebno vpliva na zmogljivost pnevmatike. Ko zmes pripravljajo, zmešajo različne vrste gum, polnil in drugih bistvenih sestavin v črno, lepljivo maso, ki gre v nadaljnji postopek.

• Kalandiranje

Črna, lepljiva gumena zmes se mora najprej ohladiti, nato jo poseben stroj razreže na trakove, ki predstavljajo osnovno zgradbo pnevmatike. Tej fazi pravimo kalandiranje. V njej se pripravijo še drugi elementi pnevmatike, med drugim nekatere elemente prevlečejo tudi z gumo drugačne vrste.

• Konfekcioniranje

V fazi konfekcioniranja se pnevmatike sestavlja od znotraj navzven. Sestavne dele kot so tekstilni elementi, noge, jekleni pasovi, vložki, tekalna plast in druge vstavijo v konfekcionirni stroj, katerega osnovna naloga je poskrbeti, da vsak sestavni del pnevmatike stoji natanko na tistem mestu kot mora. V tej fazi se ustvari že »surova pnevmatika« in je po videzu že zelo podobna končnemu izdelku.

• Vulkanizacija

V zadnji fazi v ospredje pride stroj za vulkanizacijo, ki obdela surovo pnevmatiko. Z vročimi kalupi stisne dele pnevmatike in jih tako spoji med seboj, da pnevmatika postopoma dobi končni videz in obliko. Stroj vtisne na tekalne plasti tudi dezen, ter vse oznake, ki morajo biti na bočnici pnevmatike.

Izdelava zimske pnevmatike je zahteven in natančen proces

Ponudba zimskih pnevmatik je danes zelo raznolika, predvsem pa so zimske gume zasnovane povsem drugače kot pred 40. leti. Namesto velikih, grobih blokov na tekalni površini, danes na pnevmatikah vidimo vgrajene lamele, ki omogočajo vozilu boljši oprijem. K temu pripomore še dodajanje silike, sintetičnih kavčukov in raznih drugih gumenih zmesi. Na lastnost vsake zimske pnevmatike vpliva prav njena zasnova, torej oblika dezena tekalne površine, vrezanih lamel in dodatkov gumenih zmesi v pravem razmerju.

Izdelava zimske pnevmatike torej ni enostavno opravilo, temveč zahteven proces, ki zahteva veliko znanja in natančnosti v izdelavi. Z veliko znanja in rutinskega opravila so strokovnjaki razvili takšne pnevmatike, da so lastnosti čim bolj uravnotežene, saj le tako omogočajo varno in zanesljivo vožnjo v spremenljivih zimskih razmerah.

Testi zimskih pnevmatik in oznake na bočnici naj bodo v pomoč pri izbiri novih zimskih gum

Na cesti dostikrat ne morete izbirati vremenskih razmer v katerih boste šli na delo ali obisk. Torej je za zanesljivo vožnjo pomembno kakšne zimske pnevmatike imate nameščene na vozilu. Ker so vse pnevmatike na videz črne in okrogle, težko prepoznate njihove lastnosti. Določena podjetja zaradi tega opravijo avtomobilske teste na večjem številu tako letnih, kot zimskih pnevmatik. Z natančnimi merilnimi instrumenti primerjava med gumami pokaže, kakšne so dobre in slabe lastnosti testirane pnevmatike.

Ti testi so marsikateremu kupcu lahko v veliko pomoč pri izbiri kvalitetnih in dobro ocenjenih zimskih pnevmatik. Vseeno pa se dobro pozanimajte o vseh oznakah, ki jih mora imeti pnevmatika na bočnici. Ta označuje vse osnovne karakteristike zimske gume, ki so še posebno odporne na poledico, sneg, mraz, slabo vreme in mokro cestišče. Te pnevmatike pri temperaturi od +7°C do -40°C ne otrdijo in zaradi tega omogočajo varno vožnjo.